PGD Vuhred

 DRUŠTVO NI POSREDOVALO PODATKOV!

Vuhred s Svetim Antonom in spodnjim delom Orlice zajema 3260 ha in danes šteje 1160 prebivalcev. To območje preventivno in operativno pokrivajo gasilci Vuhreda. Pomagajo pa tudi vsem sosednjim društvom.

Začetki organizirane dejavnosti gasilstva (požarne brambe) v Vuhredu segajo v leto 1876. Iz tistega časa izvirajo prvi pismeni dokumenti, čeprav določeni viri navajajo, da je bila organizirana gasilska dejavnost v Vuhredu že prej, vendar pisni dokumenti o tem še niso bili odkriti. Viri navajajo, da je bila zgrajena lesena »šupa« za orodje, nabavljena platnena  vedra za prenos vode iz vodnjakov do požarišča in drugo ročno orodje. Nekaj teh veder se še nahaja v Gasilskem muzeju v Metliki. Pobudnik organizirane oblike gasilstva v Vuhredu je bil Johan Urban, ki je od občine Vuhred dobil mandat za ustanovitev »požarne brambe«. V pisnih dokumentih je navedena tudi gasilska enota in ime Feuerwehr. Dokazno dejstvo pa je na ročni brizgalni v napisu »1876 GEMEINDE VUCHERN« (leto 1876 občina Vuhred). Ta brizgalna je danes v gasilskem muzeju na Muti.

Iz leta 1895 izvira zapis, da se je na letnem občnem zboru požarna bramba preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Vuhred. V društvo je bilo takrat vključenih preko 40 članov. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo.

V okrajnem arhivskem gradivu zasledimo, da je društvo v obdobju od 1895 do 1915 delovalo večinoma v nemškem jeziku. V vodstvu so delovali večinoma Nemci in njihovi privrženci. Tudi med prvo svetovno vojno so se izvajala določena dela, ki so služila pomoči ljudem ob požarih in drugih nesrečah.

Leta 1920 so gasilci iz Vuhreda sklenili, da se bodo pridružili Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani. Na občnem zboru so določili delegate za Župni občni zbor, ki je bil takrat v Slovenj Gradcu. Že naslednje leto so bila sprejeta Pravila društva in izvoljeni novi funkcionarji z  dvoletnim mandatom. Za glavno nalogo so si zadali zbiranje finančnih sredstev, istočasno pa so ustanovili »bratski sklad«. Finančna sredstva so pridobivali z organiziranjem gasilskih veselic in z zbiranjem prispevkov od veleposestnikov, prebivalcev, obrtnikov, od občine in gasilske zveze. Z zbranimi sredstvi so leta 1926 (ob petdeseti obletnici društva) kupili motorno brizgalno »R. A. SMEKAL« iz Prage, ki je bila nameščena na vprežni voz. Z ostankom sredstev pa so zgradili bazen za vodo na t.i. »zgornji« vasi Vuhreda. Za brizgalno so plačali 61.000 takratnih dinarjev. Takrat se je bistveno povečala aktivnost članstva. Povečalo se je tudi število članov. Pojavil pa se je tudi prvi ženski oddelek. V njem so bile »sanitetke «, tajnice in ženske, ki so sodelovale pri različnih delih v društvu, ob veselicah in drugih prireditvah.

V letih 1931 do 1939 zasledimo organizirana predavanja in izpite za gasilce in podoficirje. To izobraževanje je potekalo pod okriljem takratne Župe v Prevaljah, pozneje pa v Dravogradu. V tem času so pričeli podeljevati priznanja za 10, 15, 20 in 30 let staža v društvu ter priznanja in odlikovanja zaslužnim in prizadevnim članom.

Leta 1940 je bil ustanovljen tudi oddelek pri Svetem Antonu. Deloval je v obliki trojk v zaselkih.

Med drugo svetovno vojno (1941 – 1945) je nastalo zatišje, saj je bilo veliko mladih mobiliziranih v nemško vojsko, nekateri so bili internirani, spet tretji so odšli v partizane. V društvu so ostali le starejši člani. Društvo sta v tem času vodila Karel Minarik in Maks Eman. Društvo je leta 1942 dobilo motorno brizgalno »Rosenbauer«, ki je služila svojemu namenu vse do leta 1971.

Po končani vojni je nekaj časa delovala »Gasilska milica«. Njena naloga je bila skrb za varnost v kraju in ohraniti obstoječe stanje v društvu. 12. avgusta 1945 leta je bil sklican zbor gasilcev v Vuhredu. Zbora se je udeležilo 25 članov, ki so imenovali novo vodstvo in sprejeli program dela gasilske čete.

V letu 1948 je Ljudska Republika Slovenija sprejela Zakon o gasilskih društvih. Gasilci v Vuhredu so bili organizirani v Prostovoljno gasilsko društvo Vuhred in sprejeli nova Pravila. Začela so se usposabljanja članov. V društvo so bili sprejeti novi člani. 4. februarja 1951 so bili podeljeni novi nazivi in funkcije v društvu. Prvi gasilski častnik je postal Anton Kralj, podčastniki pa Ivan Robnik, Maks Pušnik, Avgust Potočnik in Jožef Osrajnik. Leta 1952 je bila ustanovljena šola za gasilce v Medvodah. Prvi član PGD Vuhred, ki je bil poslan v to šolo, je bil Vinko Erjavec.

PGD Vuhred je dobilo svoj prapor leta 1955, naslednje leto pa je proslavilo 80 let delovanja. Slavnost je potekala pri gostilni Sgerm v Vuhredu.

Z novimi pravili se je leta 1960 PGD preimenovalo v Gasilsko društvo Vuhred. V istem letu je društvo od Kmetijske zadruge Vuhred odkupilo pokvarjeno tovorno vozilo. To vozilo je Vinko Svečko spravil v pogon in ga potem tudi vozil in vzdrževal. Z njim je prevažal material za dozidavo gasilskega doma ter gasilce in opremo na intervencije.

Leta 1963 so člani na občnem zboru sprejeli sklep o zbiranju finančnih sredstvev za nakup prvega gasilskega vozila. Pri kmetih v Vuhredu, na Svetem Antonu, na Orlici in  Svetem Vidu so dobili les na panju. Sami so drevesa podrli in spravili na Žago Vuhred. Nekaj lesa je dodalo tudi Gozdarstvo Radlje. Tako so zbrali več kot 140 kubikov lesa. Les so zrezali in predelali v ladijski pod. Nekaj sredstev so prispevali še Občina Radlje in nekateri posamezniki. TAM Maribor je posebej za gasilce iz Vuhreda izdelal vozilo TAM 2000, ki ga je Karoserist v Mariboru opremil. Vozilo je društvo prevzelo 17. maja 1964 ob krajevnem prazniku Vuhreda.

Leta 1966 je društvo praznovalo 90-letnico delovanja. Omeniti je potrebno, da je na paradi in slovesnosti sodelovalo preko 80 gasilcev iz sosednje Avstrije, ki so s tem potrdili dobro sosedsko sodelovanje dveh držav.

V obstoječem gasilskem domu ni bilo dovolj prostora za novo gasilsko vozilo, zato so s prostovoljnim delom dogradili garažo. Vse to pa ni zadoščalo. Že na naslednjem občnem zboru so sprejeli nove obveze članstva. Sklenili so, da bodo stari gasilski dom v dveh etapah porušili in ga v dveh delih tudi dogradili. Članstvo je v rušenje in izgradnjo novega gasilskega doma vložilo zelo veliko ur prostovoljnega dela. Vsa dela so bila opravljena v lastni režiji pod strokovnim vodstvom gradbenih strokovnjakov Gradbenega podjetja Radlje. Prvi del je bil zgrajen leta 1967, drugi del pa v letu 1969. Dokončan je bil v letu 1971, ko je bila izdelana fasada in urejena okolica. Svojemu namenu je bil predan ob 95 obletnici društva. Praznovanje je bilo zelo slavnostno. Slavnost je bila združena s krajevnim in občinskim praznikom. Z dograditvijo doma so krajani in gasilci pridobili primerno dvorano, lepo sejno sobo, sanitarije, garaže in prostore za opremo in orodje.

 18. junija 1976 je društvo praznovalo 100. obletnico delovanja. Slovesnost je bila veličastna. Samo v gasilski paradi je sodelovalo preko 400 gasilcev. Velika skupina praporov je opozarjala, da je bilo prisotnih veliko gasilskih društev iz Slovenije in sosednje Avstrije. V paradi so se zvrstila gasilna sredstva iz bogate stoletne zgodovine.

Na ogled so bila postavljena orodja in ročna brizgalna iz leta 1876, motorna brizgalna iz leta 1925, priklopno vozilo z opremo HB Rosenbauer iz leta 1942, vozilo TAM 2000 iz leta 1964 in kombi za prevoz gasilcev, z reševalnim čolnom. Podeljena so bila številna priznanja. Slavnostni govornik je bil predsednik gasilske zveze Slovenije prof.dr. Branko Božič.

Člani GD Vuhred in IGD žaga Vuhred so se leta 1977 dogovorili za skupno delovanje. V ta namen so v podaljšku gasilskega doma dozidali še eno garažo, kjer je pozneje dobilo svoj prostor vozilo TAM 5000 – polivač. S to dograditvijo se je odprla možnost za podaljšanje dvorane. Skupaj so, v letih 1977 in 1978, vložili še preko 3200 ur prostovoljnega dela, povečali dvorano in celostno zaključili objekt.

Leta 1975 je bila ustanovljena Požarna skupnost občine Radlje ob Dravi. Izdelala je srednjeročni plan za nabavo osnovnih sredstev in opreme za reševanje in zaščito družbenega premoženja ter program financiranja izobraževanja ljudi za to dejavnost. Pri tem so gasilska društva in občinska gasilska zveza Radlje tvorno sodelovala. Vzporedno s tem so tudi gasilska društva pričela plansko zbirati in usmerjati svoja sredstva. Gasilsko društvo Vuhred je iz tega programa leta 1980, s 30 % lastno soudeležbo, pridobilo kombinirano vozilo TAM 125 T 12. Na enak način je društvo leta 1984 kupilo orodno vozilo TAM 75 in leta 1985 še brizgalno Rosenbauer 800 litrsko in bencinski agregat za razsvetljavo na požarišču.

Leta 1986 je društvo praznovalo 110 obletnico, ki se je pokrila s 30 obletnico Občinske gasilske zveze Radlje. Društvo je v sodelovanju z Občinsko gasilsko zvezo izdalo prvo pisno edicijo pod naslovom »30 let občinske gasilske zveze Radlje ob Dravi in 110 let gasilskega društva Vuhred«. V njej je bila opisana bogata zgodovina društva in občinske gasilske zveze. Predsednik Občinske požarne skupnosti tovariš Silvo Lastnik je v svojem sestavku v edicijo zapisal: »Prevladujejo spoznanja, čeprav še ne povsod, da je le v skupnih ciljih, programih in sredstvih možno voditi organizirano bitko za bolj učinkovito delovanje v miru in vojni proti požarom ter drugim nesrečam, ki jih prinaša sedanji čas.«

Leta 1990 je bilo nabavljeno vozilo TRAFIC za prevoz čolna in gasilcev reševalcev. Mladinci v gasilskem društvu pa so dobili svoj gasilski prapor.

Ob praznovanju 120 obletnice leta 1996 je bilo obnovljeno kombinirano vozilo TAM 12. To je bilo narejeno z izdatno občinsko pomočjo in prizadevnostjo tedanjega župana gospoda Hermana Tomažiča. V vozilo je bila vgrajena cisterna za  4000 l vode in dodatna oprema. Ob tej priliki jebil nabavljen tudi nov gasilski prapor, ki je bil okrašen z 29. trakovi sponzorjev in 109. žebljički krajanov darovalcev.

V zadnjih letih je bilo v društvo zamenjane veliko dotrajane opreme in gasilskega orodja ter  osebne opreme gasilcev. Obnovljeni so bili prostori garaž, centralno ogrevanje, zamenjano stavbno pohištvo, obnovljena dvorana ter dodatno urejeno okolje gasilskega doma.

Ob praznovanju 125-obletnice društva je bilo nabavljeno intervencijsko vozilo »MITSUBISHI«. Organizirana je bila parada s proslavo. Podeljena so bila priznanja in odlikovanja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik GZ Slovenije tovariš Ernest Eöriy.

Gasilci Vuhreda so ogromno prostega časa vložili v razne delovne akcije in zbiranje finančnih sredstev, ta pa so vlagali v osnovna sredstva in v nabavo opreme. S številnimi dobro pripravljenimi vrtnimi veselicami so zbrali veliko finančnih sredstev. Ob obilici dela pa nikoli niso pozabili na izobraževanje članstva, ali izpustili možnosti udeležbe na gasilskih tekmovanjih. V svojih vrstah društvo premore višje gasilske častnike in častnice ter vse druge stopnje gasilskih nazivov navzdol do gasilca pripravnika in gasilke pripravnice. Premore pa tudi nekaj gasilcev specialistov. Društvene prostore krasijo številni pokali z občinskih, regijskih in državnih tekmovanj, z raznih pokalnih tekmovanj in tekmovanj iz zamejstva. V zbirki se sveti tudi pokal za 2. mesto, ki so ga osvojile članice na Jugoslovanskem tekmovanju v Kraljevu 1984 ter pokal za 2. mesto, ki so ga osvojile pionirke v Zrenjaninu iz leta 1988. Številni pokali odražajo uspešno operativno delo društva več generacij. Veliko zaslug za uspehe pa je pripisati uspešnim in vztrajnim mentorjem ter vodstvu društva.

Gasilski dom je zrcalo kraja in članstva društva. Tudi v bodoče bo potrebno vanj vlagati veliko sredstev. Treba bo ohraniti lep dom, ki bo poznejše generacije spominjal na starejše in že preminule gasilce. Veliko je bilo gasilcev, ki so vanj vložili svojo mladost in življenje. Vuhreški gasilci menijo, da bo gasilski dom le s primernim vlaganjem vanj in dobrim odnosom članstva do njega tudi v bodoče služil svojemu namenu. Le tako bodo tudi bodoče generacije nanj lahko ponosne.

Prihaja trenutek, ko bo Gasilsko društvo Vuhred proslavilo svojo 130-letnico delovanja. To je čas, ko se obračamo nazaj. Čas, ko se spominjamo tistih, ki so za to društvo dali največ. Iz nič so znali narediti veliko in še kaj so znali prihraniti ob tem. Njim gre zasluga, da je Prostovoljno gasilsko društvo Vuhred v skupini 30 najstarejših društev v Sloveniji.